Najprej je nastala tale, ki je meni najljubša zaradi rjavo - roza kombinacije:
Potem pa sem naredila še ti dve v roza kombinaciji:
nedelja, 19. april 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Potem pa sem naredila še ti dve v roza kombinaciji:
prelepe so, res! kar s težkim srcem bi zarezala v kakšno izmed njih.
OdgovoriIzbrišiTvoja stran je prava muka. Sploh se ne spomnim kdaj sem bila nazadnje komu toliko fovš za talent.
OdgovoriIzbrišiSaj jih delaš tudi po naročilu, a ne?
(PS. Sposodila sem si fotko in jo objavila na "Frišnem". Sorry. Se nisem mogla zadržat. Če ti ni prav, jo dam takoj dol.)
A to resno misliš, da so te umetnine za pojest? In če je to res, zakaj virtualna resničnost ne deluje tako, da bi si vsi slinasti občudovalci lahko postregli? Bravo - premisli pa, če ne bi zavoljo dela in truda in dolgih ur raje delala pokrovov s prelepim okrasjem iz fimo mase, spodaj bi pa bila še torta. ;-)
OdgovoriIzbrišiHvala Polonip, da je prilepile link na svoj blog, da se zdaj lahko tule naprej pasem po dobrotah. Meni so vse noro lepe in bi z veseljem vgriznila v katerokoli od teh tortic. Al pa mafinov, al pa onih pikapokic.. čeprav bi mi bilo potem žal, ker ne bi mogla več gledat lepega izdelka. Uhh.. mljac..
OdgovoriIzbrišiIn ko človek misli, da je ob stotinah pregledanih blogov videl že vse lepote, potem Polona da link od tvojega. In potem tiho sedim in drsim od ene slike do druge in čisto pozabim, da je prvotno poslanstvo torte, da ti napolni usta z okusom in želodček s sladkorjem, ne pa oči s solzami in dušo z vzhičenjem. Tisočkrat čestitke!
OdgovoriIzbrišiNa internetu človek skoraj več ne more biti presenečen, ko kaj lepega zagleda. Ampak tvoje umetnine so mi pa vzele samo. Ni besed, preprosto neverjetno...lepo.Tina
OdgovoriIzbrišiO moj bog nebeški! Al nekaj takega. Teh tort ne bi pojedla, res ne, če imam probleme s tem, da navadnemu "šiptarskemu" ježku odgriznem glavo, bi tole zastražila in s svojim damskim samokresom odpihnila glavo vsakemu, ki bi preblizu prinesel nož.
OdgovoriIzbrišiTole je... fantastično!
Tisočkrat hvala za vse lepe besede, mi je kar malo nerodno;)
OdgovoriIzbrišiMeni se pa zdi čar teh tort ravno v tem, da jo dobiš, se razveseliš, jo dobro ogledaš, poslikaš... jo poješ in je ni več. Ostane samo še slika in spomin. Tako se je ne moreš naveličati kot raznih lovilcev prahu, ki jih dobiš za rojstni dan;)
Mah nič ni škoda, saj lahko spet naročiš novo, drugačno, še lepšo:))
Tako mimogrede - take torte se delajo tudi na stiroporastih ali plastičnih osnovah, tiste so večne. Take imajo v ameriki za poroke, da se slikajo, potem pa jo odpeljejo v kuhinjo in postrežejo navadno torto iz veleblagovnice. In potem jo vrnejo v rent-a-cake, kjer jo najame drug par. Nekateri celo vmontirajo v zgornje nadstropje košček prave torte, da nevesta in ženin zarežeta v torto za fotografiranje. Ah... Amerika.
Bravo, bravo, bravo, pravkar sem tvoje torte pokazala moji nesestri (ona ima vsako leto borbe z raznimi slaščičarji, ki ne dosegajo njene fantazije)in iz prsi se je razlegel krik: TO JE TO!!!!!!
OdgovoriIzbrišiSuper! Bravo! Kako so lepe, lepe, lepe in še dišijo in sline se cedijo da je jojjojjoj. Kako vesele torte da ne rabiš nobenega drugega darila ker je že tole super lepo. Jaz tvoje tortice že jem z očmi, kako je šele v živo.
OdgovoriIzbrišiKar tako naprej
Neverjetne torte so. Ali jih delaš tudi po naročilu? A rožice in metuljčki so tudi za pojest ;-)) Res lepa.
OdgovoriIzbrišiSem tko vesela, da sem našla tvoj blog ;-)