Gozdna vila

Včeraj sem se srečala s simpatično Polono in njenima super luštnima puncama. Za eno od deklic, ki danes praznuje, sem naredila vilinsko torto, ki je bila tudi del najine menjave. Kako je potekalo in kaj sem dobila v zameno, si preberite tukaj.

V delu

Polonap me je pred časom izzvala, da narediva zamenjavo. Jaz njeni pupi torto, ona meni škatlo z dobrimi vilami. Potem me je Polona izzvala uradno, na njenem blogu. Ker se njenim prelepim škatlam nisem mogla upreti, sva se dogovorili za menjavo, kljub temu da je bilo zunaj 30 stopinj, pa da sem zadnjič že stotič rekla, da ne bom delala več tort, ker sem potem preveč živčna, pa da bi raje končala otrokom sobo, da jih že enkrat vselim, ali pa vsaj naredila red in končno zlikala goro cunj, ki me čaka... Ampak ponudba je bila preveč mamljiva, zato sem se danes lotila dela. Ta dan sem čakala že cel teden, ker sem vedela, da se bo ohladilo in se mi bo mogoče cukr manj lepil na roke, pa moja kuhinja po dolgem času ne bo kot savna.

Polona je nato na blogu pokazala del škatle, ki mi je tako všeč, da sem še bolj nestrpna in že komaj čakam, da se srečava. Ona pa ne ve, da sem jaz zaradi blazno lepih tort na škatli še bolj živčna in se še bolj trudim, da bi spravila skupaj torto, ki bo všeč njej, še bolj pa njeni pupi.

Zato sem mislila, da bi se ji maščevala in ji še jaz pokazala delček dekoracije, ki bo na torti. Nekaj časa sem se odločala ali bi ali nebi... ampak tukaj je nekaj, kar sem delala danes:

Hehe Polona, zdaj pa ugibaj ali bo ta šla k tebi ali ne;)

Lara

Lara je mala vesela punčka, ki je imela tako srečo, da je prvi rojstni dan praznovala kar trikrat. In seveda ji je tetka Mateja naredila kar dve tortici. Prva je odpotovala daleč za italijanske prijatelje in sorodnike, drugo pa smo pojedli kar pri nas:)

Za Laro sem naredila torto s Hello Kitty, ki je malim punčkam (še bolj pa mamicam) zelo všeč.

Moja nadvse prijazna sestrična Petra mi je seveda dovolila, da lahko kakšno slikico objavim na blogu.

Lara je komaj čakala, da poskusi kaj je na torti:))

Kuhajmo z Nigello na frišnem

Pa sem se postavila v vrsto. Sicer po tehtnem premisleku, ker itak nikoli nič ne zadenem, pa naj bo. Ker razen ene Jamiejeve sploh nimam kuharskih knjig, kuham pa vseeno rada. Pa skrbim, da Poloni ne bo treba dvakrat dostavljat, ampak ubije kar dve muhi na en mah. Najraje bi ji ponudila, da ji naredim nekaj rožic več na torti, pa to verjetno nebi več bilo po pravilih;)))

Polona iz Frišnega novega jutra podarja čisto nov, še neprelistan izvod Kuhajmo z Nigello s posvetilom, napisanim z njenim najlepšim flomastrom. O ja, jaz sem vsekakor zraven!!

Krstne torte

Ker je čas krstov in drugih cerkvenih priložnosti, je mogoče zdaj pravi čas, da pokažem krstne torte, ki sem jih naredila.

Pri teh tortah nimam ravno prostih rok, saj si starši ponavadi želijo določeno barvo in figurice, ki naj bojo gor. Torta naj bi bila nežna, ne preveč kičasta. Vseeno pa mi je izziv, ker figurice zelo rada delam.

Taprva je nastala že približno eno leto nazaj, bolj na začetku moje tortarske kariere. Starša sta želela točno tak rob, kot sta ga videla na eni od slik, ki sem jima jih poslala. Gor pa naj bo figurica, ki jo bosta shranila za spomin, torej ne iz sladkorja. Pa še rože. Pa seveda vse skupaj na beli podlagi.

Nastala je tale tortica:

Takrat sem prvič delala rožice na žico, zato mi je to vzelo kar dosti časa. Se je splačalo, menda je najprej sploh niso hoteli razrezati.

Tale punčka je bila najprej na plastičnem podstavku, okrog pa je bil nabran til - verjetno ni treba dvakrat reči, da je bila preveč kičasta in sem vse skupaj potrgala dol:)

V jeseni sem delala torto za krst fantka, mamica je želela modro z medvedki in metuljčki.

Ker se mi je zdelo, da nekaj manjka, sem zadnji trenutek gor nalepila še modre pikice.

Pa še tretja, ki je nastala tik pred lanskim Božičem za takrat enomesečno Manico. Želja je bila roza torta z angelčkom.

Pa še angelček od blizu:

Za Laro

Lara je hčerkica moje sestrične. V nedeljo bo praznovala 1. rojstni dan. Klicala me je teta, da so si zaželeli mojo torto in naj naredim, temo lahko izberem sama. To pa je najtežja naloga. Da imaš samo dva ali tri dni časa, pa se moraš sam odločiti za temo. Stokrat lažje je, če povejo kaj bi radi, pa potem preučim in naredim.

Ker je torta potovala tako daleč in še to z vlakom, sem se odločila za sacherco, da se ne pokvari in da se jo da razrezati na veliko kosov. Če bi praznovali doma - v Sloveniji, bi naredila dvonadstropno, tako pa ta ideja odpade, kot tudi previsoke figurice. Tako sem se na hitro odločila za knjigo pravljic. Vzela mi je veliko časa, vendar sem vesela, da mi je uspela kljub temu, da sploh nisem imela izdelanega načrta in je vse nastajalo kar sproti.

Torta je moje darilo. Za zraven sem spekla še nekaj peciva. Zdaj pa si moram vzeti malo pavze, dobro počistiti kuhinjo, pospraviti pekače in ostalo orodje, da bomo imeli spet kje kuhati in jesti;-) Pa da me ne bojo otroci vedno spraševali - mami, za koga pa zdaj delaš torto?

juhu!!

Uspelo mi je narediti prvo, čisto tapravo poročno torto. Včeraj sta se poročila prijatelja Luka in Sara. Pred dobrim mesecem dni sva dobila vabilo s prošnjo, da torto naredim jaz. Od takrat skoraj nisem več mogla spati ponoči od skrbi, kako bom naredila tako veliko torto, da bo simetrična, dobra, lepa, predvsem pa da bo preživela prevoz in se ne bo zrušila.

Nevesta si je želela belo torto z oranžnimi vrtnicami in metuljčki, ki so bili tudi v šopku in v ostalih dekoracijah. Torte naj bi bilo dovolj za sto ljudi, okus pa jogurt z jagodami.

Tako je več kot teden dni nastajala tale dvajsetkilska torta s sočno, penasto, jogurtovo - jagodno sredico. Kar nekaj večerov sem porabila za zvijanje vrtnic in štancanje listov in metuljčkov, dva dni za peko biskvitov, en dan za polnjenje in en dan za prekrivanje z maso. Vsako torto posebej sva naložila v škatlo in dostavila v hotel, kjer sem jo v kuhinji sestavila in okrasila tik pred večerjo, tako da je bila presenečenje za mladoporočenca. To je bilo tudi najino darilo.

Planike

Prejšnji mesec je moj oče praznoval in za okroglo obletnico se spodobi posebna torta. Kot vedno pri moških tortah, se mi je tudi tokrat zataknilo pri motivu. Ker je bolj resen in razne smešne figurice ne pridejo v poštev, pa ker je čebelar in lovec, sem iskala idejo v tej smeri. Na koncu sem se odločila za planike, ker ima rad tudi gore, med planikami pa je bilo enkrat zataknjeno pero ruševca, pa ga je odpihnil veter, zato ga nisem naredila;-)

Spet rožice...

Včeraj je praznovala Branka. Vse najboljše in ostani taka kot si!

Ker mi Branka vedno naroča torte za druge, je tokrat ona dobila eno.